Zgodba 3

From Civilmedia

»O Gob, mislim, da koordinate tudi tokrat ne štimajo,« je reklo Vanja v. 7. Stalo je pred podobo sveta, ki je smrdel po trohnenju, zakrit je bil z gostimi drobnimi lističi neznanega drevesa in čeprav si niti malo ni želelo stopiti v ta vonj, je moralo in to hitro. Rx Vulgaris, Vanjina biomehanična sopotnica, je namreč že strastno sesala enega od lističev pred izhodom. Vanja je zavzdihnilo in izklopilo svoj vohalni čut. Uprlo je svoje gumijaste okončine v optična vlakna na stebelcu vulgarno požrešne Rx. Rx se sploh ni odzval na ta opomin, ampak je še naprej mulil listje nad teletransportno kabino.

»Ko bi jo vsaj lahko spravilo nazaj v kabino,« je zagodrnjalo Vanja in v istem trenutku dobilo idejo: gumijasto roko je izprožilo v škarjasto dlan, z njo odrezalo vejico, katere se je oklepala Rx, in obe sta padli na tla kabine.

Medtem je v Trnovem sama od sebe, tako se je vsaj zdelo ekipi, ki je pohala pod eno od sosednjih vrb, okrog padlo visoko listnato drevo. Rx se je spet začela pritoževati zaradi Vanjinih nespametnih dejanj, kar se tiče spreminjanja zadev med potovanjem v času.

»Kaj pa če bo celo Trnovo drugačno in spremenjeno?« 

Vanja je imelo že zadosti godrnjanja Rx.

»Ali pa, če Trnovo sploh ne bo več…«, ni Vanji dala miru klepetava Vulgaris. Namesto, da bi Vanja preprosto izklopilo svoja ušesa in se skoncentriralo na vnašanje novih koordinat, je ta človeška stran opravila svoje in jo razpizdila. Med njunim strastnim prepirom so se ji nosnice široko odprle in začele vleči. V velik zelen gumb je priletelo Vanjino čelo, ko je res-glasno kihnilo iz nenadnega gnusa. Mlada Vulgaris se je začela zlobno hihitati.

»Tokrat bodo koordinate prave, ti rečem! Ti se mi kar smej, boš videla, ko bo tebi zmanjkalo listov za sesanje, ti bo trda predla!« Vanja si je raztreseno prilepila nazaj čelo in se poskusila skoncentrirati na prave koordinate. Ampak hočeš nočeš Vulgaris ni in ni dala miru, neprestano je tarnala in tarnala: »Kdaj bomo že tam? Koliko svetlobnih let bo še trajalo? Bo tam veliko slastnega listja?«

»Pa daj utihni že!« je zarjovelo Vanja, vse okončine so se ji prilepile na razne gumbe, nazadnje se je z ustnicami zaletela v gumb OK in že so se podali v neznano destinacijo.

»Vidiš, kaj si sedaj naredila!!!! V tri kiborške rastline, kam sedaj greva???« Nalahno ji je Vanja obložil listke s težo svoje sape.

»Tukaj sva.« 

Trnovo 2010. Ob Trnovskem pristanu je Rx bruhnila v reko, katere imena ni bilo v njenem hard disku. Pozelenela je še bolj kot trava, na kateri je razkrečila svoje listke. Vanjo je zaščemelo v prsih. Ni bilo vajeno trnovske atmosfere. Krenilo je proti prvemu objektu in skeniralo fasado in ženico na stopnišču.

»Vanja,« je zaklicala ženica in mu s prsti pomahalo v pozdrav. Vanja je to spomnilo na njegovo zadnje bivanje v Trnovem. Od takrat je Trnovo dobilo žvepleno barvo s sivimi odtenki. Ženici s peroksidnimi lasmi je dalo znak, da bosta z Rx vstopili v aluminijasto obložen objekt. Rx je zopet popadel smeh. Tokrat ni bruhala, šlo je namreč zares.

Ženica je govorila vso pot po stopnicah v prvo nadstropje. O velikem povpraševanju in slabi ponudbi, o sprijeni cannabis, ki več ne zadeva, o nizki vsebnosti THC-ja. Izpod klubske mizice, ki je bila pogrnjena z idrijsko čipko, je privlekla aluminijast kovček in ponudila Vanji v poravnane svitke spete bankovce. Vanja je začudeno pogledalo v ženico. Ženica je pokazala na Rx Vulgaris in predlagala, da skleneta biznis, ona njemu bankovce različnih držav iz različnih časov (ki jih bo Vanja lahko dobro vnovčilo na svojem planetu), Vanja pa naj bi ji predalo Rx Vulgaris, ki naj bi bila visoko nasičena s THC.

Rx Vulgaris je najprej ozmerjala Vanjo, kam jo je pripeljalo, kako podrepno od njega, da trguje z njenim mesom. Nazadnje pa je ženico in njene idrijske čipke zalila z bljuvanjem, v katerem je ženica doživela svojo najbolj nepozabno omamo. Vanja se ji je opravičilo: »Rx, res ne vem, zakaj sva pristala tukaj. Mislim, da nekdo manipulira z nama od zunaj!«