Zgodba 1

From Civilmedia

Potovala sva v obljubljeno deželo-čas Trnovo – 2010. Takole je bilo treba. Takole je bilo izračunano. Tako so velevale koordinate, ki so določile obstoj mojega idealnega partnerke za Razplod. Moralo sem se Razploditi, saj sem ravno vstopilo v fazo zrelosti, ko sta moja maternica in testisi zasijali kot tri lune X-fondovega planeta. Mojo življenjsko sopotnico RX Vulgaris, ki so mi jo ob zadnji regeneraciji zasadili v lasišče, sem še zadnjič popršilo z vlažilcem po listih.

Pravkar sva prišli v čuden čas, v čas, ko se dekleta niso družila s fanti, ne, morala so biti doma. To je bil čas 100 let pred trenutkom, katerega tako nestrpno pričakujeva.

»Vidiš kam sva prišla? Ne boj se, skrilo te bom pod klobuk, nihče te ne bo videl!« 

RX je zatrepetala, ko je okoli sebe videla zaraščene moške poglede polne nejevolje in utrujenosti. Bil je namreč jutranji čas, čas mrzle, neusmiljene zime, ki ni prizanesla nikomur, vsi so se morali odpraviti na delo. Prav tako tudi jaz, skupaj z mojo sopotnico imava pomembno opravilo.

V tem prostorčasu morava najti vlažilec za ljubo RX, začuda se pri potovanju skozi časprostor niso prenesli vsi predmeti. Pravzaprav je bilo to potovanje varno samo za žive predmete, takšne kot so bili recimo tile mrkeži, ki so hiteli skozi ledeni piš. Najin razpršilec se je razblinil ali morda ujel v katero od časovnih pasti, črnih lukenj, ki so še najraje prežale na plodne pare, kot sva bila midva. Kot bi jih podvojena življenjska sla – in svetloba, svetloba! – za razplod zrelega vanjoida sapiens nezadržno vlekla k sebi, ne pa obratno. Vanja se je na dolgem popotovanju k združitvi z RX Vulgaris eni takšnih lukenj izognil samo zato, ker je vanjo zalučal sprej.

- Ihh, ga je iz premišljanj prebudila RX.

Vanja se je popraskalo po glavi in potem svoj s plišem oblečeni kovinski prst »rožici« podstavilo pod brado. Čohalo jo je in žgečkalo, mala pa je spuščala rezke visokofrekvenčne vriske, ki so Vanjo takoj vzburili… Tudi prej, ko še ni sijalo kot X-fondov planet. Zdaj pa je bil učinek RX-inih vriskov potrojen in čeprav sta bila na ulici, na sedežih mrzle avtobusne postaje sredi trušča kočij in mrkih peščev, se Vanja ni mogla upreti dražestnemu vabilu. Iztegnilo je vseh dvanajst prstov, razprlo živčne končiče, na tisoče njih, da so završali v zraku in preden je dalo dlani k glavi, lasem, so se končiči že prisesali na kratke lase, ki so obkrožali RX. Začela se je.. predigra! In to brez razpršilca. RX je pljunila v goščo las in končičev in razprla lističe.

RX se je preveč vzburila in tesneje zaobjela Vanjin prstič, da je na vrhu kar počila kožna prevleka in ven je pogledal metalni parkelj. Kadar se RX vzburi tako na polno, jo je skoraj nemogoče ustaviti. Vanja je ne bi mogel, tudi če bi hotel, saj koreninice so čisto prepletene z delčki njegovih možganov, in na tistih delih, ki sporočajo telesu občutek užitka, RX zmeraj rada okrepi prijem, in takrat se je Vanji kar mešalo. Začel je krvaveti iz desnega ušesa. To se mu zmeraj zgodi ob takih trenutkih. Vanjo to ni ustavilo. Vedelo je, da mora za razplod žrtvovati nekaj RX ušesnega masla. Orgazmatronični val je vibriral po telesu vanjoida sapiens. Postkoitalni kontakt je pri Vanji upogibal metalno povrhnjico. Metalne pore so pričele puščati tekočino, ki je kapljala po režah RX-a.

Razplod je terjal svojo žrtev – RX je ostala brez enega biomehaničnega listka. Njeni končiči niso več čutili nič. Zgolj omrtvičeni štrcelj je nabrekal od razplodne tekočine. Vanja je oplojeno bitje. Prvič, morda ne poslednjič, so se mu oči zakotalile v notranjost optičnih loput. Maternica se je gnezdila med njegovimi testisi. Toplina je prvič nadomestila metalni hlad njegove korpulentne vsebine. Brhetanje, prijetno in ščemeče, je zmotil le avto pred objektom. Trlo se je ljudi, vsi so čakali na rojstvo predsednika krajevne skupnosti Trnovo.